PUNKCIJA

Je vbod z votlo iglo (injekcijska ali punkcijska kanila) ali troakarjem (v cevki je močna igla z držalom in trikotno konico; iglo lahko po vbodu v telesno votlino odstranimo, tako da cevka ostane v vbodnem mestu). Namen punkcije je pridobiti tekočino iz telesnih votlin v diagnostične ali terapevtske namene. Punktiramo krvne žile in votline, kot so sklepi, abdomen, plevralna votlina, lumbalni prostor. S punkcijo pridobljeni material je kri, likvor, kostni mozeg (fiziološki material) ali izliv, ki je nastal pod patološkimi pogoji, zaradi vnetja (eksudat) ali zastoja  npr. pri srčni insufcienci (transudat).

Poznamo različne vrste punkcij:

- punkcije žil (krvi).

- plevralna punkcija ( plevralna votlina – votlina, ki obdaja pluča).

- punkcija limfnih bezgalk, za bolnika je to majhen in nenevaren poseg. Punktirajo površinsko ležeče, tipajoče limfne bezgalke.

- abdominalna punkcija (nabiranje tekočine v prosti trebušni votlini).

- lumbalna punkcija - Lumbalna puncija je razmeroma pogost postopek, ki se opravi pri sumu na meningitis, določitvi intrakranialnega tlaka… Poteka tako, da vbodemo iglo med dve ledveni vretenci in odvzamemo vzorec cerebrospinalnega likvorja. Področje punkcije omrtvičimo tako, da je lumbalna puncija manj boleča.

- ponkcija sklepa – izvaja se v terapevtske in diagnostične namene.

 
Pogosta vprašanja    Pogoji uporabe    Varstvo podatkov

(c) Skupinska praksa in DSvet d.o.o.